Prikolice kar tako
Objavljeno: To Avg 30, 2011 10:40 am
Evo, nič nisem zasledil kakšne teme na splošno o prikolicah. Tako da sem se odločil za novo temo.
Namreč, po internetu sem malo iskal mnenja in izkušnje s prikolicami. Nekateri prisegajo na nemške (Hobby, Knaus, itd.), drugi spet na domačo Adrio. Slednja se tudi meni dopade, ker drugače nisem zahteven glede opreme v sami prikolici. Imam kar nekaj izkušenj s prikolicami (družinska letovanja) in doslej nikoli nismo kuhali v sami prikolici (razen v sindikalnih, kjer ni bilo posebne kuhinjske opreme), ki smo jo imeli tako samo za prenočevanje. Tako da mi še vedno ostajajo všeč prikolice Adria prve, druge in tretje generacije. Ne vem, ne znam jih drugače ločiti. Prva generacija je (vsaj zame) tista, ki je bolj zaobljena, okna ima v sivo-modrem pasu, druga generacija pa že malo bolj oglata, sivo-modri pas poteka pod okni. :) Tretja generacija pa je tista, ki ima tisti del, kjer je vlečna kljuka, malo pod kotom. Mislim, da so jo začeli delati leta 1986, vmes je bila večkrat prenovljena oz. polepšana. Se pravi, letniki 1980-1990, eno tako bi si tudi sam izbral, model-dolžina nekje okoli 450.
Lahko pa najprej opišem nekaj svojih izkušenj s kampiranjem (če odštejem tisto s šotorom):
-sindikalna Adria prve generacije, 2+2, v Savudriji (Pineta). Firma, kjer je bil fotr zaposlen, je imela tam dve prikolici, praktično obe isti. Zraven je bil še asimetrični baldehin brez podaljšanega nadstreška, kovinska kvadratna miza in štirje stoli, pa ena lampa za osvetljavo. Skratka, precej špartanska oprema, ampak meni je bilo všeč. V Savudrijo smo hodili nekje od leta 1983 do 1988. Leta 1987 smo celo doživeli gozdne požare in cvetenje morja (bljak!). Drugače pa super senca, izredno privlačen vonj borovcev (njam!). Plaža tako-tako, precej je bilo skal, pa tudi ježev. Navdušen nad bližnjim svetilnikom, teraso pri Mojmiru, pa minigolfom.
-sindikalna Adria druge generacije 3+2 na Rabu, Banjol - Padova III. Tudi tam veliko borovcev. Bili smo tam nekje leta 1984 in 1985. Kar naprej so sanitarije prali z enim šlaufom. Drugače pa kul prostor. Tam smo imeli vsaj posebej hladilnik zraven, stal je v predprostoru, baldahin rdeče-oranžen, simetričen.
-sindikalna Adria druge generacije 3+2, ampak malo drugačen model, v Lanterni pri Poreču. Tam sem bil leta 1988. Tudi tam bolj špartanska oprema, podn v predpostoru je imel špranje vmes, tako da si lahko videl martinčke (tamale krokodile), kako so švigali spodaj. Sicer pa zanimivo okolje, takrat sem se prvič naučil potapljati z masko. Tudi tam bolj špartansko opremljena prikolica, je imela pa zavesico pri strešnem zračniku.
Potem pa pridejo na vrsto privat prikolice:
-Adria optima 400 (tretja generacija), 2+1+1, od strica, kamp Stella Maris. Tam sem preživel skoraj deset let, sicer s prekinitvami, a vendarle - nekje od 1992 do 2002, ko je stric prikolico prodal. Sicer dokaj kratka prikolica, ki je imela vrata na levi strani in ne na desni, kot je to običajno (gledano s stališča predprostora). Na skrajni desni pograd za dva otroka (odrasel se že težko zbaše notri), na levi pa kuhinja, zakonska postelja ter toaletni prostor in omara. Toaletni prostor je imel strešno okno za zračenje, tako da je imela prikolica dva taka zračnika, oba zaščitena s kovinsko mrežo. Zavese za zatemnitev so bile samo za okras, ker je imela prikolica rolo za zatemnitev oken. Slednja so bila tudi pokrita s plahto z zunanje strani, kar pride zelo prav, da ti ne gleda vsak noter. Baldehin je imel nadstrešek, pod njim pa miza s klopmi, v neposredni bližini še omarica s kuhalnikom ter manjšo pečico. Na splošno zelo zrihtan prostor z veliko sence (borovci in listnato drevje vmes), po tleh bel pesek (tak kot za na britof), viseča mreža, kamin za pečenje na žaru, celo improvizirana tuš kabina, oprema za pikado metat, cerada za avto (ker je smola dol kapljala). Najbolje je bilo pa to, da smo imeli tekočo vodo, ki je sicer nekoliko smrdela po kloru, ampak smo imeli tudi pomivalno korito ter celo odtok. Pa seveda dobre sosede. :) Kamp Stella Maris je bil nekje do leta 1991 zelo velik, potem pa so ga zaradi gradnje turističnega naselja ob cesti Umag-Savudrija (na morsko stran) omejili, tako da je samo na drugi strani ceste (tudi vhode v kamp so nekajkrat vmes menjali), recepcijo in market na koncu kampa pa so opustili... Slaba stran kampa je hrup, ki prihaja zaradi prometa po cesti, ampak se navadiš. Včasih je z bližnjih zabavišč v smeri proti Umagu slišati hrup, vsaj včasih je bilo tako, ko so imeli avtomobilčke in je neki DJ muzko fural (vmes celo Avsenike!) in govoril zraven. Drugače pa se šele v tem kampu okusil pravo uživancijo. Plaža je sicer bolj tako tako, hodili smo na bazene ob morju in smo bili malo tu, malo tam. Voda je tam precej nizka, tako da je treba kar daleč plavat in seveda paziti na vodne skuterje iz bližnjega mandrača pri apartmajskem naselju. Je pa tam peščeno dno in se da tudi školjke srčenke lovit, samo mislim, da jih skoraj ni več. Nasploh pa smo veliko pekli na žaru in uživali v kulinariki ter odličnem istrskem vinu (malvazija, refošk, merlot - nekdaj je bil v Umagu celo en vinotoč, ki so ga potem na žalost zaprli). Mislim, da se bom še vrnil v ta kamp, ker drugače ni tako hrupen - najlepše je slišat čuka, kako skovika, ko se stemni, zjutraj pa lahko opazuješ veverice, kako se podijo po drevesih. Aja, najlepše je najprej zjutraj "zobe umivat" s travarico, potem kofe, šele potem pa v trgovino po kruh in krofe in pride na vrsto zajtrk. :))) Zvečer smo ponavadi šli na kakšen sprehod, pa kakšne karte vrgli, pojedli kakšnega "tatarca". Nepozabno. Pa še na radio smo dali kakšno glasbo, pop-rock iz osemdesetih ali pa kakšne stare primorske (Bazar, Prizma...). ;)
Sem pa enkrat v istem kampu letoval v še eni drugi prikolici, od še ene žlahte. To je bila ena manjša in starejša prikolica Hobby 2+1, doslej edina, ki je imela kuhinjski del kontra od baldehina (slednji je bil odličen, simetričen, vendar malo manj zračen - tisti od strica je bil sicer bolj zjeban, ampak je imel vsaj več zraka notri). Namesto nadstreška smo imeli enega "arafata". :)
-novejša prikolica Adria (žal ne vem modela) 3+1+1+1, kamp Zablaće, Baška na Krku 2003 (prijatelj od očeta). Katastrofa, ker ni bilo sence. Sicer pa veliko opreme, edino odtoka za odpadno vodo pa ni bilo, tako da smo tankali v kanto, ki smo jo morali nato odvažati na wc in jo tam prazniti. Ker so zraven precej visoki hribi, se je zvečer že kar precej shladilo. Motilo pa me je, ker je bila zraven neka promenada in se je včasih slišalo robantenje tistih, ki so pregloboko pogledali v kozarec.
-novejša Adrija, zelo podobna kot prejšnja, sorodniki, v kampu Slatina, Martinščica na Cresu 2008. Z grmovjem ograjena parcela, pa še ena oljka in hrast vmes, tako da ni kaj prida sence (bi rajši imel v tistem delu, kjer je borov gozd). Drugače pa imaš zraven vse, kar ti zapaše. Edino malo preveč divjih živali pride zraven. Enkrat smo na wc-ju našli kačo, potem je enkrat na parcelo zašla ena podgana, ki je bežala pred podlasico. Ampak ni panike. Imeli smo tudi kamin, smo imeli tudi hobotnico izpod peke. ;) Pa ravno neko fuzbalsko prvenstvo je bilo, tako da smo tekme gledali. Tam sem preživel tudi precej hudo neurje, ko smo moralo baldahin držat, da nam ga ni veter odpihnil.
-leta 1986 smo letovali še v brako prikolici od enih prijateljev, to je bilo v kampu Straško, otok Pag. Zelo simpatičen kamp. Prikolica pa - pač bolj šotor kot prikolica. ;)
No, to so moje izkušnje s prikolicami. Navsezadnje sem najlepše trenutke preživljal ravno v Umagu, kjer je bila prava hacienda. Veliko svobode, uživancije, celo kolesa smo imeli na razpolago, pa dodaten šotor... Zaradi tega se tudi odločam, da bi si v prihodnjih letih omislil kakšno prikolico. Za začetek kakšno Adrio 450. Najlepše je to, da si lahko ustvarjalen in si lahko prostor urediš po svoje. Edino če je dež, je kampiranje bolj "šrot".
Nisem pa ziher, če bom šel takoj na pavšal, razen če najdem kakšnega sovlagatelja. Pri Umagu je sicer kar nekaj karavan-depojev, tako da bi lahko samo odpeljal prikolico na nekajtedensko postavitev v katerega od bližnjih kampov (Stella Maris, Pineta). Škoda le, da na območju Kanegre in Crvenega vrha ni nobenega pametnega kampa. Lahko da grem tudi kam bolj južno (južna Istra, Kranjski kamp, mogoče kam v Kvarner/Krk).
Namreč, po internetu sem malo iskal mnenja in izkušnje s prikolicami. Nekateri prisegajo na nemške (Hobby, Knaus, itd.), drugi spet na domačo Adrio. Slednja se tudi meni dopade, ker drugače nisem zahteven glede opreme v sami prikolici. Imam kar nekaj izkušenj s prikolicami (družinska letovanja) in doslej nikoli nismo kuhali v sami prikolici (razen v sindikalnih, kjer ni bilo posebne kuhinjske opreme), ki smo jo imeli tako samo za prenočevanje. Tako da mi še vedno ostajajo všeč prikolice Adria prve, druge in tretje generacije. Ne vem, ne znam jih drugače ločiti. Prva generacija je (vsaj zame) tista, ki je bolj zaobljena, okna ima v sivo-modrem pasu, druga generacija pa že malo bolj oglata, sivo-modri pas poteka pod okni. :) Tretja generacija pa je tista, ki ima tisti del, kjer je vlečna kljuka, malo pod kotom. Mislim, da so jo začeli delati leta 1986, vmes je bila večkrat prenovljena oz. polepšana. Se pravi, letniki 1980-1990, eno tako bi si tudi sam izbral, model-dolžina nekje okoli 450.
Lahko pa najprej opišem nekaj svojih izkušenj s kampiranjem (če odštejem tisto s šotorom):
-sindikalna Adria prve generacije, 2+2, v Savudriji (Pineta). Firma, kjer je bil fotr zaposlen, je imela tam dve prikolici, praktično obe isti. Zraven je bil še asimetrični baldehin brez podaljšanega nadstreška, kovinska kvadratna miza in štirje stoli, pa ena lampa za osvetljavo. Skratka, precej špartanska oprema, ampak meni je bilo všeč. V Savudrijo smo hodili nekje od leta 1983 do 1988. Leta 1987 smo celo doživeli gozdne požare in cvetenje morja (bljak!). Drugače pa super senca, izredno privlačen vonj borovcev (njam!). Plaža tako-tako, precej je bilo skal, pa tudi ježev. Navdušen nad bližnjim svetilnikom, teraso pri Mojmiru, pa minigolfom.
-sindikalna Adria druge generacije 3+2 na Rabu, Banjol - Padova III. Tudi tam veliko borovcev. Bili smo tam nekje leta 1984 in 1985. Kar naprej so sanitarije prali z enim šlaufom. Drugače pa kul prostor. Tam smo imeli vsaj posebej hladilnik zraven, stal je v predprostoru, baldahin rdeče-oranžen, simetričen.
-sindikalna Adria druge generacije 3+2, ampak malo drugačen model, v Lanterni pri Poreču. Tam sem bil leta 1988. Tudi tam bolj špartanska oprema, podn v predpostoru je imel špranje vmes, tako da si lahko videl martinčke (tamale krokodile), kako so švigali spodaj. Sicer pa zanimivo okolje, takrat sem se prvič naučil potapljati z masko. Tudi tam bolj špartansko opremljena prikolica, je imela pa zavesico pri strešnem zračniku.
Potem pa pridejo na vrsto privat prikolice:
-Adria optima 400 (tretja generacija), 2+1+1, od strica, kamp Stella Maris. Tam sem preživel skoraj deset let, sicer s prekinitvami, a vendarle - nekje od 1992 do 2002, ko je stric prikolico prodal. Sicer dokaj kratka prikolica, ki je imela vrata na levi strani in ne na desni, kot je to običajno (gledano s stališča predprostora). Na skrajni desni pograd za dva otroka (odrasel se že težko zbaše notri), na levi pa kuhinja, zakonska postelja ter toaletni prostor in omara. Toaletni prostor je imel strešno okno za zračenje, tako da je imela prikolica dva taka zračnika, oba zaščitena s kovinsko mrežo. Zavese za zatemnitev so bile samo za okras, ker je imela prikolica rolo za zatemnitev oken. Slednja so bila tudi pokrita s plahto z zunanje strani, kar pride zelo prav, da ti ne gleda vsak noter. Baldehin je imel nadstrešek, pod njim pa miza s klopmi, v neposredni bližini še omarica s kuhalnikom ter manjšo pečico. Na splošno zelo zrihtan prostor z veliko sence (borovci in listnato drevje vmes), po tleh bel pesek (tak kot za na britof), viseča mreža, kamin za pečenje na žaru, celo improvizirana tuš kabina, oprema za pikado metat, cerada za avto (ker je smola dol kapljala). Najbolje je bilo pa to, da smo imeli tekočo vodo, ki je sicer nekoliko smrdela po kloru, ampak smo imeli tudi pomivalno korito ter celo odtok. Pa seveda dobre sosede. :) Kamp Stella Maris je bil nekje do leta 1991 zelo velik, potem pa so ga zaradi gradnje turističnega naselja ob cesti Umag-Savudrija (na morsko stran) omejili, tako da je samo na drugi strani ceste (tudi vhode v kamp so nekajkrat vmes menjali), recepcijo in market na koncu kampa pa so opustili... Slaba stran kampa je hrup, ki prihaja zaradi prometa po cesti, ampak se navadiš. Včasih je z bližnjih zabavišč v smeri proti Umagu slišati hrup, vsaj včasih je bilo tako, ko so imeli avtomobilčke in je neki DJ muzko fural (vmes celo Avsenike!) in govoril zraven. Drugače pa se šele v tem kampu okusil pravo uživancijo. Plaža je sicer bolj tako tako, hodili smo na bazene ob morju in smo bili malo tu, malo tam. Voda je tam precej nizka, tako da je treba kar daleč plavat in seveda paziti na vodne skuterje iz bližnjega mandrača pri apartmajskem naselju. Je pa tam peščeno dno in se da tudi školjke srčenke lovit, samo mislim, da jih skoraj ni več. Nasploh pa smo veliko pekli na žaru in uživali v kulinariki ter odličnem istrskem vinu (malvazija, refošk, merlot - nekdaj je bil v Umagu celo en vinotoč, ki so ga potem na žalost zaprli). Mislim, da se bom še vrnil v ta kamp, ker drugače ni tako hrupen - najlepše je slišat čuka, kako skovika, ko se stemni, zjutraj pa lahko opazuješ veverice, kako se podijo po drevesih. Aja, najlepše je najprej zjutraj "zobe umivat" s travarico, potem kofe, šele potem pa v trgovino po kruh in krofe in pride na vrsto zajtrk. :))) Zvečer smo ponavadi šli na kakšen sprehod, pa kakšne karte vrgli, pojedli kakšnega "tatarca". Nepozabno. Pa še na radio smo dali kakšno glasbo, pop-rock iz osemdesetih ali pa kakšne stare primorske (Bazar, Prizma...). ;)
Sem pa enkrat v istem kampu letoval v še eni drugi prikolici, od še ene žlahte. To je bila ena manjša in starejša prikolica Hobby 2+1, doslej edina, ki je imela kuhinjski del kontra od baldehina (slednji je bil odličen, simetričen, vendar malo manj zračen - tisti od strica je bil sicer bolj zjeban, ampak je imel vsaj več zraka notri). Namesto nadstreška smo imeli enega "arafata". :)
-novejša prikolica Adria (žal ne vem modela) 3+1+1+1, kamp Zablaće, Baška na Krku 2003 (prijatelj od očeta). Katastrofa, ker ni bilo sence. Sicer pa veliko opreme, edino odtoka za odpadno vodo pa ni bilo, tako da smo tankali v kanto, ki smo jo morali nato odvažati na wc in jo tam prazniti. Ker so zraven precej visoki hribi, se je zvečer že kar precej shladilo. Motilo pa me je, ker je bila zraven neka promenada in se je včasih slišalo robantenje tistih, ki so pregloboko pogledali v kozarec.
-novejša Adrija, zelo podobna kot prejšnja, sorodniki, v kampu Slatina, Martinščica na Cresu 2008. Z grmovjem ograjena parcela, pa še ena oljka in hrast vmes, tako da ni kaj prida sence (bi rajši imel v tistem delu, kjer je borov gozd). Drugače pa imaš zraven vse, kar ti zapaše. Edino malo preveč divjih živali pride zraven. Enkrat smo na wc-ju našli kačo, potem je enkrat na parcelo zašla ena podgana, ki je bežala pred podlasico. Ampak ni panike. Imeli smo tudi kamin, smo imeli tudi hobotnico izpod peke. ;) Pa ravno neko fuzbalsko prvenstvo je bilo, tako da smo tekme gledali. Tam sem preživel tudi precej hudo neurje, ko smo moralo baldahin držat, da nam ga ni veter odpihnil.
-leta 1986 smo letovali še v brako prikolici od enih prijateljev, to je bilo v kampu Straško, otok Pag. Zelo simpatičen kamp. Prikolica pa - pač bolj šotor kot prikolica. ;)
No, to so moje izkušnje s prikolicami. Navsezadnje sem najlepše trenutke preživljal ravno v Umagu, kjer je bila prava hacienda. Veliko svobode, uživancije, celo kolesa smo imeli na razpolago, pa dodaten šotor... Zaradi tega se tudi odločam, da bi si v prihodnjih letih omislil kakšno prikolico. Za začetek kakšno Adrio 450. Najlepše je to, da si lahko ustvarjalen in si lahko prostor urediš po svoje. Edino če je dež, je kampiranje bolj "šrot".
Nisem pa ziher, če bom šel takoj na pavšal, razen če najdem kakšnega sovlagatelja. Pri Umagu je sicer kar nekaj karavan-depojev, tako da bi lahko samo odpeljal prikolico na nekajtedensko postavitev v katerega od bližnjih kampov (Stella Maris, Pineta). Škoda le, da na območju Kanegre in Crvenega vrha ni nobenega pametnega kampa. Lahko da grem tudi kam bolj južno (južna Istra, Kranjski kamp, mogoče kam v Kvarner/Krk).
